

Andraž Podjaveršek
Rod Mrzli studenec Mislinja
Taborništvo predstavlja poseben del mojega življenja, h kateremu se moje misli pogosto z veseljem vračajo. V neki meri me je taborništvo oblikovalo v to, kar sem danes, spodbujalACo osebni razvoj, me naučilo sodelovanja in timskega dela, z veščinami preživetja v naravi pa se vedno znova rad pohvalim punci, nečakom, kmalu pa tudi svojemu otroku. Prijateljstva, stkana pri tabornikih, so postala trdna in trajna. Skupaj smo premagovali izzive, se družili ob ognju in ustvarjali nepozabne spomine. Letni tabor pa je predstavljal prostor, ki je omogočil, da so bila vsa ta doživetja, zgodbe in čustva doživeta še močneje. Hvaležen sem za vse lekcije, trenutke, prijatelje ki sem jih našel na tej poti. Taborništvo ni le aktivnost; res je način življenja. Zato bi vsem tabornikom v ŠZT, sedanjim in bodočim, neizmerno privoščil prostor, ki bi bil primeren za ustvarjanje novih taborniških zgodb in doživetij.

Matjaž Cesar
Rod Pusti grad Šoštanj
Prvo taborenje pod Vilo Široko pri Šoštanju 1968.. Pomoč pri vodenju enodnevnih taborov v Zavodnjah. Tabornik in vodnik v RPG. Udeleženec več taborenj v Ribnem in Savudriji. Ekonom v Ribnem. Sodniški izpit za mnogoboje ZTS. Instruktorski izpit ZTS. Konočarsko delo pri postavitvah in opremljanju taborov v Ribnem in Savudriji. Udeležba ŠTPM-ov in ROT-ov. Načelnik in starešina v RTV. Skrb za servise in popravila 3. kombijev v lasti ŠZT. Aktivno delo v taborništvu 42 let.

Lavra Gošnjak
Rod Mrzli studenec Mislinja
Taborniki so zame prijateljska skupnost, kjer se lahko naučim veliko zanimivih in uporabnih stvari in se s tem hkrati zabavam ter družim s prijatelji. So petkova sprostitev po napornem tednu, kjer se vedno imamo lepo in vsakič najdemo način da se ob raznoraznih stvateh zabavamo, ne glede na to, kakšna je situacija.

Amadej Šuperger
Rod Jezerski zmaj Velenje
Najlepši spomini na taborjenja v Ribnem izvirajo prav iz osnovnošolskih let. Takrat, ko sem še kot medvedek, in kasneje gozdovnik, na prvi dan taborjenja prestopil prag tabora, se je zame začel najsrečnejši čas v letu. Po dolgem letu dni sem bil končno spet na tej čarobni jasi, kjer se prebujajo poletna čustva, se znova krepijo dolgoletna prijateljstva. Kjer se pod množico zvezd spomniš, kako si zares majhen, a hkrati na vrhu sveta. Taborjenja v Ribnem so zame vedno bila nekaj res posebnega. V otroških letih nisem bil nad ničemer tako navdušen, kot sem bil nad jutranjim karate-jem s Sivim Volkom, ali pa nad preprosto čokoladico in Jupi-jem po kosilu iz Saloona, ali pa nad adrenalinom, ki ga doživiš pri hoji med kravami na nočnem orientiringu s svojimi prijatelji. Še Rim-šim-šim je skozi leta prerasel iz "fuuuj!" v "...ajde, mogoče en krog." Zdaj, ko pišem te vtise, in skušam ujeti sliko tega zame neprecenljivega koščka sebe, se po dolgem času spet spominjam vseh neštetih doživetih dogodivščin. Čeprav je od takrat minilo že veliko let, in so spomine zamenjale bolj "odrasle" stvari, so me ravno taborjenja v Ribnem izoblikovala v človeka, kakršnega sem danes.Takšno otroštvo privoščim čisto vsakemu bralcu - in tudi njihovim otrokom. P.S. Slike so novejše, ker v mojih mladih letih še ni blo megapikslov! :D Sej ne. Če ma pa kdo kako sliko mene iz MČ in GG let, se pa priporočam, jih aktivno iščem :)

Tilen Skobir
Rod Mrzli studenec Mislinja
Mineva že 15 let, odkar sem se prvič sprehodil po makadamski poti skupaj s svojo vodnico in najboljšima prijateljema iz šole, do velikega lesenega vhoda, kjer je na vrhu pisalo Kajuhov tabor. Od tistega taborjenja se ne spomnem skoraj nič;... kaj je bila tema, kaj smo počeli,... se je vse razblinilo. Ostali pa so mi občutki, in skozi vsa nadaljna leta me je nazaj privabljal predvsem ta, da ne glede na to kakšne življenjske skrbi sem s seboj prinašal, so se le- te magično (pa tudi če le za 10 dni) razblinile. Seveda, so se tekom taborjenja pojavile še kakšne npr. »A bomo danes slučajno mi na vrsti za pomivanje posode«, kot starejši pa »a mi bo uspelo zjutraj ujeti telovadbo«, vendar pa so to bile take, ki jim sam rad rečem »Sladke Skrbi«. Taborjenje v Ribnem me je pospremilo v odraslost, in mi skozi leta dalo ogromno vrlin, prijateljev in samozavesti. To sem kot vodnik poskušal prenesti na svoj vod, potihoma pa sem si predstavljal, da bodo nekega dne moji otroci prav tu preživljali svoje počitnice.